Nizkoenergetska gradnja
Objavljeno 09 December 2009 ob 17:12

  • Med nizkoenergijske hiše lahko štejemo klasične hiše, kjer je poudarek na zadostni toplotni izolaciji in vgrajenih kvalitetnih oknih. Za ogrevanje teh zgradb koristimo nižje temperature dovoda, kar nam omogoča izkoriščanje alternativnih virov toplote. Pri načrtovanju novih objektov lahko izbiramo med različnimi vrstami nizkotemperaturnih ogrevalnih sistemov, ki jih uporabimo tudi poleti za hlajenje prostorov. Za hlajenje potrebujemo dodatno hladilno napravo, odločimo se lahko za uporabo toplotne črpalke in vgradnjo površinskega oziroma ploskovnega ogrevanja (stensko, talno, stropno ogrevanje).
  • Za pojem nizkoenergijska hiša so se tako tudi že izoblikovali kriteriji, ki jih mora dosegati določen objekt, da ga lahko uvrstimo v ta razred. Ta kriterij je manj kot 70 kWh letno porabljene energije na m2 koristne površine objekta (oz. manj kot 50 kWh pri večstanovanjskih objektih). Za grobo predstavo to pomeni 5 litrov kurilnega olja na m2 ogrevalne površine, kar bi pri objektu s 100 m2 znašalo 500 litrov kurilnega olja na sezono. Seveda pa poznamo še izraze kot so 3-litrska, 2-litrska hiša, pri katerih se te vrednosti bistveno zmanjšujejo.
  • Tako zmanjšanje rabe energije pri nizkoenergetskih hišah se doseže z naslednjimi ukrepi:

- zmanjšanje toplotne prehodnosti obodnih konstrukcij in vgradnja energetsko varčnih oke

 

- uporaba izboljšanih sistemov ogrevanja (pravilno načrtovani, z izboljšani kotli, z avtomatsko regulacijo) v povezavi s solarnim sistemom ali toplotno črpalko

 

- izkoriščanje toplote izrabljenega zraka

 

  • Pri dobro izoliranih objektih se toplotne izgube skozi obodne konstrukcije bistveno zmanjšajo in postanejo celo manjše kot toplotne izgube zaradi prezračevanja. Prezračevanje prostorov je pač nujno za zdrave in sanitarno neoporečne razmere v stanovanju, predpis pa celo predpisuje, da se mora celotna količina zraka v prostoru izmenjati v 0.7 ure. Zaradi tega je nadaljnje zmanjšanje rabe energije potrebno iskati tudi v sistemih prezračevanja, ki delno vrnejo toploto 'izrabljenega' zraka. Take prezračevalne sisteme z vračanjem toplote imenujemo tudi prezračevalni sistemi z rekuperacijo toplote. Take naprave lahko omogočajo tudi dogrevanje zraka ter se uporabijo kot posebna vrsta toplozračnega ogrevanja (klimatsko zračno centralno ogrevanje). Poleg tega ponavadi omogočajo tudi hlajenje vpihovanega zraka, kar razširi uporabnost sistema tudi izven ogrevalne sezone.
  • Pri obstoječih zgradbah lahko z dobro toplotno izolacijo ter zamenjavo oken porabo toplotne energije za ogrevanje toliko zmanjšamo, da zgradbo štejemo med nizkoenergijske. Pri tem obstaja nevarnost, da obstoječi ogrevalni sistem postane predimenzioniran, kar ima za posledici znižanje izkoristka kotla in ponavadi zaradi neustrezne regulacije, tudi znižanje izkoristka ogrevalnega sistema. Poleg tega z vgradnjo tesnih oken zmanjšamo ventilacijske izgube in izmenjavo zraka v prostoru. Iz teh razlogov je potrebno najpogosteje za dovod zadostne količine svežega zraka vgraditi prezračevalni sistem.

+

nizki stroški za ogrevanje in hlajenje

 

-

višja cena izvedbe