• Pasivne hiše so objekti, ki imajo zaradi izkoristkov sončne energije in izkoriščenih notranjih virov toplote, ob minimalnih toplotnih izgubah, minimalne potrebe po dodatnem ogrevanju v zimskem času ali hlajenju v poletnem času. To so objekti, ki nudijo najvišje bivalno ugodje ob minimalnih stroških ogrevanja. Potreba po toploti za ogrevanje je omejena na 15 kWh/m2 na leto (kar ustreza porabi 1,5 l kurilnega olja na m2 na kurilno sezono), poraba skupne primarne energije, vključno s toplo vodo in elektriko v gospodinjstvu pa je manjša od 120 kWh/m2 na leto.

• Za doseganje standarda pasivne gradnje je pomemben celoten ovoj zgradbe in tudi ustroj njenega delovanja. Vsaka komponenta ima svoj pomen, šele upoštevanje vseh da zadovoljiv rezultat. Prvi ukrep za zmanjšanje porabe energije za ogrevanje je optimalna zasnova zgradbe, vključno z njeno sestavo. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati naslednja načela:

Orientacija
Pri pasivnih hišah ima orientacija velik pomen, saj omogoča izrabo dobitkov sončnega sevanja. Količina dobitkov sončnega obsevanja je odvisna od letnega časa in dnevnega gibanja sonca ter orientacije fasade. Vzhodna fasada je najintenzivneje obsevana zjutraj, zahodna pa popoldne. Južna fasada je poleti obsijana manj kot vzhodna in zahodna, nasprotno pa je pozimi obsevanje na južni fasadi intenzivnejše kot na vzhodni in zahodni. Ta sevalna razmerja razložijo prednosti južnih fasad za izrabo sončne energije.

Shranjevanje sončne energije
Glavni namen shranjevanja toplote v zgradbi je predvsem možnost njenega izrabljanja kasneje, ko sončnega sevanja ni več na voljo. S tem se sončna energija bolje izkoristi, hkrati pa se zmanjšajo potrebe po energiji za ogrevanje. Masivna gradiva zaradi velike specifične toplote zelo dobro shranjujejo toploto, kar je velika prednost. Shranjeno toploto s časovnim zamikom oddajajo v notranjost, kar doprinese k izravnavanju temperature v prostoru. Shranjevanje sončne energije v masivne stene sledi 24-urnemu ritmu, vendar le, če je stena debela 10–12 cm. Debelejše stene so kratkoročno manj ugodne, saj učinkujejo le na daljše časovno obdobje. Primerna gradiva za shranjevanje toplote so ilovica, opeka, beton in silikatna opeka (nobeno gradivo pa po kakovosti shranjevanja toplote ne dosega vode).

Oblika zgradbe
Glavna postavka pri pasivni hiši je omejevanje transmisijskih toplotnih izgub na čim manjšo mero. Za zmanjšanje transmisijskih toplotnih izgub je zelo pomembno, da je zunanjih površin glede na volumen objekta čim manj. Razmerje med površino in volumnom se izraža s t. i. faktorjem oblike. Ta je najugodnejši takrat, ko je objekt kompakten in enostaven. Posebej ugoden faktor oblike je pri kvadratnih, okroglih, osemkotnih in elipsastih oblikah.

+

izredno nizki stroški za ogrevanje in hlajenje

-

visoka cena,

zahtevnost izvedbe,

tehnološko zahtevne strojne instalacije