Brunarica varianta A

Primarna ideja tega koncepta je zelena streha. Pri tako oblikovani strehi dobimo občutek, kot da smo v travno rušo obstoječega terena zarezali obliko strehe in jo na južni strani privzdignili v zrak, jo nagubali v obratni smeri terena. V to odprtino pa smo vstavili nov objekt.

 

Ko se pripeljemo po dovozni cesti imamo občutek, kot da je objekt zrasel iz zemlje, predvsem pa je popolnoma zaprt proti cesti in obema sosedoma. Edino kar priča o tem, da je pod nagubanim travnatim platojem vkopan objekt, so trije kupolasti svetlarniki, ki delujejo kot velika očesa.

 

Vhod v objekt je na SZ robu in ga označuje nadstrešek, ki je prav tako del zelene nagubane strehe. Po blagi rampi se spustimo do glavnega vhoda, kjer imamo občutek, da se potopimo v temen podzemen prostor. Tukaj pa nastopi presenečenje. Skozi vetrolov vstopimo v osrednji bivalni prostor z ogromno svetlobe, ki odpira prekrasen kontroliran pogled na neokrnjeno naravo s sadovnjakom in prekrasen pogled v dolino. Središče tega prostora je velik okrogel kamin, ki predstavlja simbol ognja kot centralne funkcije prostora in deluje kot tečaj okoli katerega so nanizani vsi pomembnejši deli glavnega bivalnega prostora (kuhinja, jedilnica, sedežni del).

 

Pomemben oblikovni element so krožne stene iz ilovnatega ometa, ki objemajo kuhinjo in sedežni kotiček. Te so s svojo mehkobo (ženski element) v uravnoteženem kontrastu z grobostjo neobdelanih brun (moški element). Impresivnost središčno postavljenega odprtega ognja in nepričakovan pogled ter kontrast grobosti in mehkobe dajeta osrednjemu prostoru tisto posebno identiteto in občutek zavetja in domačnosti, to pa je tisto, kar vsi želimo od prostora, v katerem živimo.

 

Brunarica varianta B

 

Osnova predstavljene ideje je materialnost. Material ročno obdelanih brun daje v prostoru neko posebno energijo, obenem pa narekuje obliko samega objekta. Zaradi zahtevnosti terena smo se odločili, da razdelimo hišo v tri posamezne sklope. S tem smo razbili relativno veliko gradbeno maso obenem pa dobili razmerja, ki so blizu lokalni tipologiji.

 

S cestne strani smo tako dobili tri majhne hiške, ki jih ločuje zid z refleksnim steklom. Zaradi odseva v refleksnem steklu dobimo občutek, da so posamezne lesene hiške tudi fizično ločene med seboj. Hiške so za pet metrov odmaknjene od ceste in tako dobimo prostor za parkirišče, kjer parkirajo obiskovalci.

 

Vhod je lociran na SZ robu in je obdelan v kamnu, tako da takoj pritegne pozornost. Skozi vhodna vrata stopimo v vetrolov, od koder je prehod v glavni bivalni prostor.

 

Osrednji del tega prostora je velik odprt kamin, ki se nadaljuje v zunanji kamin in letno kuhinjo. Okoli kamina so nanizani vsi elementi bivalnega prostora, kuhinja, jedilnica, sedežni kotiček. Iz jedilnice se odpira prekrasen panoramski pogled. Posebnost tega prostora je tudi velik volumen, saj v tem delu ni ravne plošče, ta pa se pojavi le v sedežnem delu, kjer je zaradi sedenja višina stropa nižja.

 

Iz tega prostora imamo dva stika z naravo. Eden je iz jedilnice, kjer preko velike steklena panoramske stene lahko naravo opazujemo od znotraj, drugi stik pa vzpostavimo z neposrednim prehodom na teraso, ki predstavlja zeleno sobo ali zunanji bivalni prostor. V severnem delu bivalnega prostora je prehod v povezovalni hodnik, od koder je dostop do sanitarij, sobe za goste, prostor za spa in glavno spalnico s fitnesom. Vsi ti prostori pa imajo neposreden dostop na teraso ali zeleno sobo.

 

Na slikah sta prikazani obe varianti.